Pravno pojasnilo:
Glede na opisano predvidevamo, da ste pred pristojnim sodiščem predlagali uvedbo postopa razdelitve solastnine in da je bil v postopku razdelitve solastnine imenovan cenilec, ki naj bi pripravil predlog razdelitve. Vsak solastnik ima ob vsakem času (razen ob neprimernem trenutku) pravico, da zahteva razdelitev stvari. To pomeni, da lahko vsak solastnik poda predlog, kako naj se solastnina razdeli in potem tudi doseže ustrezen način razdelitve. Če je med solastniki dosežen dogovor, se sklene posebna pogodba o razdelitvi solastnine, na podlagi katere se npr. nepremičnine glede na solastniške deleže ustrezno razdelijo med solastnike (vsak dobi npr. svojo nepremičnino) ali pa se posamezne solastnike izplača (način delitve je stvar sporazuma vseh solastnikov).
Če se solastniki ne morejo sporazumeti o načinu delitve, pa o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku. Predvidevamo, da je pri vas tak sodni postopek že v teku. Sodni postopek se začne tako, da eden izmed solastnikov na sodišče vloži predlog za razdelitev solastnine. Solastnik v tem predlogu jasno označi vse nepremičnine in hkrati tudi poda svoj predlog razdelitve solastnine. Sodišče tak predlog vroči v odgovor ostalim solastnikom, ki imajo pravico, da podajo svoje predloge glede razdelitve solastnine. Sodišče v postopku razdelitve solastnine načeloma vedno imenuje cenilca, ki oceni vrednost vseh nepremičnin, ki so predmet razdelitve. To je pomembno zato, da se denarno ovrednoti vrednost solastniškega deleža posameznega solastnika. Solastnino je namreč potrebno razdeliti tako, da vsak od solastnikov po končanem postopku razdelitve solastnine postane lastnik takšnega premoženja, ki vrednostno povsem ustreza njegovemu solastniškemu deležu z začetka postopka. Sodišče v postopku solastnino razdeli skladno s pravili o razdelitvi solastnine. Če je le mogoče, sodišče solastnino razdeli fizično (t.i. fizična delitev), kar pomeni, da vsak izmed solastnikov dobi določen del stvari v naravi (v vašem primeru bi npr. vsak izmed solastnikov dobil določeno nepremičnino, ki bi vrednostno ustrezala njegovemu solastniškemu deležu). Pri tem sodišče upošteva, kateri od solastnikov izkaže večji interes za točno določeno nepremičnino. Če je npr. v postopku izkazano, da določeno nepremičnino že sedaj večinoma uporablja solastnik AA, potem sodišče njemu dodeli lastninsko pravico na tej nepremičnini, ostali solastniki pa dobijo lastninsko pravico na drugih nepremičninah.
Če fizična delitev ni bi bila možna ali bi bila možna le ob znatnem zmanjšanju vrednosti nepremičnin, bi sodišče odločilo, da se nepremično premoženje proda in kupnina razdeli (t.i. civilna delitev). Sodišče se takega način delitve posluži v primeru, ko razdelitev nepremičnin med solastnike ni mogoča (npr. ko je predmet delitve samo ena nepremičnina).
Lahko pa sodišče na predlog solastnika, ki je zainteresiran, da dobi celotno nepremičnio (ali celotno premoženje) v last, odloči, da postane lastnik celotne nepremičnine oziroma vsega premoženja, ki je predmet delitve, pri čemer mora izplačati ostale solastnike. Do popolnega poplačila imajo ostali solastniki zastavno pravico na stvareh, ki so predmet delitve. Opozarjamo, da ta način delitve lahko sodišče uporabi le v primeru, ko se samo sodišče odloči za civilno delitev (torej prodajo stvari in razdelitev kupnine), eden od solastnikov pa predlaga, da sam postane lastnik stvari ob pogoju, da izplača preostale solastnike.
Iz navedenega izhaja, da cenilec nikakor ni tisti, ki bi podal predlog, kako naj se razdeli solastnina. Cenilec zgolj oceni vrednost vsega premoženja, ki je predmet delitve. Vsak od solastnikov ima pravico, da predlaga katerikoli način delitve, kar pomeni, da lahko predlagate, da se določene nepremičnine prodajo. V postopek razdelitve lahko vključite samo nekatere nepremičnine. Prav tako lahko v postopek razdelitve vključite vse nepremičnine. V vsakem primeru pa je sodišče v postopku razdelitve solastnine dolžno upoštevati pravilo, da mora vsak od solastnikov po končanem postopku razdelitve solastnine vrednostno pridobiti enako premoženje, kot ga je imel na začetku.