Kakšni so pogoji za pridobitev brezplačne pravne pomoči?

Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Minimalni dohodek od 1. januarja 2013 znaša 261,65 €. Za pridobitev brezplačne pravne pomoči dohodek torej ne sme presegati 523,12 €, njegovo premoženje in premoženje njegove družine pa ne sme presegati 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (oz. absolutno ne sme presegati 13.780 €). V to premoženje se ne upošteva stanovanje v katerem živi in osebno vozilo do v vrednosti do višine 28 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (oz. absolutno ne sme presegati 8.060 €).Od lastnega dohodka se v vašem primeru odštejejo izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova in prištejejo dnevnice, ki jih dobiva. Kot lastni dohodek se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo oziroma družino v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. 

Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da:

• zadeva ni očitno nerazumna ali
• je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj ali
• je pričakovani izid zadeve za prosilca oziroma njegovo družino življenjskega pomena ali
• ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati ali se braniti ali ugovarjati v postopku s pravnimi sredstvi glede na izid zadeve ali
• je nerešena zadeva razlog, da se je oseba znašla v življenjski stiski.

Vračanje brezplačne pravne pomoči v primeru uspeha v postopku

Če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke.

V nobenem primeru pa se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več kot je v postopku dejansko dobil.

Vračanje brezplačne pravne pomoči v primeru neuspeha v postopku

Če upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku ni uspel, ali če država ni uspela izterjati sredstev za brezplačno pravno pomoč od nasprotne stranke (kot določa prejšnji odstavek), je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti ta sredstva, če se njegovo premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči.

Naj dodam le še to, da mora upravičenec pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena. Strokovno službo za brezplačno pravno pomoč mora vseskozi obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči. Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilec vloži praviloma na okrožnem sodišču, pristojnem za prosilca, glede na naslov stalnega bivališča in sicer pisno na obrazcu. Obrazec za dodelitev brezplačne pravne pomoči dobite tukaj: Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.pdf.