090 30 60
1,99 €/min* | 07.00–22.00 ure
*za klice iz omrežja MegaTel. Za klice iz drugih omrežij za cenik vprašajte vašega operaterja

  • HITRO
    1

    POKLIČETE ŠTEVILKO

  • STROKOVNO
    2

    POSVETUJETE SE S PRAVNIM STROKOVNJAKOM

  • UGODNO
    3

    OBRAČUN DOBITE PREKO RAČUNA ZA TELEFON

Zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč za začetek osebnega stečaja


Vrhovno sodišče se je v svoji sodbi X Ips 491/2012 ukvarjalo z zavrnitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč (BPP), kar je postalo ustaljena praksa slovenskih sodišč v postopkih osebnega stečaja. Sodišča so prosilcem kot po tekočem traku zavračala prošnje za BPP. Vrhovno sodišče v svoji obrazložitvi ne daje prav takemu ravnanju sodišč. 

V določbah 24. člena ZBPP so predpisani objektivni pogoji, pod katerimi se lahko brezplačna pravna pomoč odobri. Kot objektivni pogoj se upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki kažejo, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Med drugim se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP). 

Vrhovno sodišče ugotavlja, da presoja upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči torej vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja BPP, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti. Taka presoja, ki jo organu za BPP nalaga navedena določba ZBPP in jo je organ za BPP dolžan izvesti, pa ne sme preseči pravnega standarda očitne nerazumnosti zadeve, ki je nedefiniran pravni standard, katerega vsebino je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej.

Po presoji Vrhovnega sodišča je prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi, v kateri je sledilo odločitvi organa za BPP, s stališčema iz 8. točke te obrazložitve, preseglo pravni standard očitne nerazumnosti revidentkinega predloga za začetek osebnega stečaja in posledično napačno presodilo revidentkino izpolnjevanje objektivnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči po določbi 24. člena ZBPP.

Ker je postopek osebnega stečaja urejen kot en postopek, znotraj katerega je kot poseben postopek predviden tudi postopek odpusta obveznosti, mora organ za BPP pri presoji vsake posamične prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja (lahko) tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega, pri čemer pa neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžniku. Na presojo razumnosti začetka osebnega stečaja tudi ne more vplivati okoliščina, da prosilec v predlogu osebnega stečaja odpusta obveznosti (še) ni predlagal, saj se navedeni predlog lahko vloži do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.

Zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč za začetek osebnega stečaja zaradi neobstoja premoženja prosilca (dolžnika) je v nasprotju z interesi, ki se zasledujejo z institutom brezplačne pravne pomoči (zagotovitev pravice do socialne države in načela enakosti), kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je (lahko) tudi odločanje o odpustu obveznosti.

V zvezi s stališčem sodišča prve stopnje, da se je sodna praksa s področja stečajnega prava že večkrat izrekla, da je pogoj za začetek osebnega stečaja ne samo trajna insolventnost, temveč tudi obstoj stečajne mase, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da iz sodne prakse drugostopenjskih sodišč, pristojnih za odločanje v stečajnem postopku res izhaja, da je za dosego namena osebnega stečaja potreben obstoj premoženja dolžnika, neobstoj premoženja pa je razlog za končanje postopka osebnega stečaja. Vendar pa je pri tem treba upoštevati okoliščine vsakega posamičnega primera v zvezi z vprašanjem, ali je bil v postopku osebnega stečaja predlagan tudi odpust obveznosti oziroma katere ovire za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP so bile v konkretnem primeru podane.


Pravni telefon
090 30 60
1,99 €/min* | 07.00–22.00 ure

PRAVNI
SVETOVALCI

Janez Jeromel
Ivo Tratnik
vsi svetovalci
ZASEDEN NA VOLJO