Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Finančni položaj prosilca se v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč.

Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba ( fizična oseba in samostojni podjetnik), ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči.

Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (v nadaljnjem besedilu: minimalni dohodek).

Osnovni znesek minimalnega dohodka je določen v prvem odstavku 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) in od 1.7.2013 dalje znaša 265,22 EUR, dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka pa 530,44 EUR. Kot premoženje se upošteva premoženje, ki po določbi petega odstavka 152. člena ZUJF dosega ali presega višino 13.780,00 EUR in osebni avtomobili ali enosledna vozila, ki presegajo vrednost 8.060,00 EUR (3. odstavek 152. člena ZUJF). 

Na podlagi 14. člena ZBPP v povezavi z 20. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre) se pri ugotavljanju pogojev za dodelitev BPP upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo oziroma družino v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem 

Poleg tega naj dodam, da Vrhovno sodišče v svoji sodbi X Ips 16/2013 poudarja, da je postopek osebnega stečaja urejen kot en postopek, znotraj katerega je kot poseben postopek previden tudi postopek odpusta obveznosti, mora organ za BPP pri presoji vsake posamične prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja (lahko) tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega, pri čemer pa neobstoj premoženja dolžnika pri določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžniku.

Zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč za začetek osebnega stečaja zaradi neobstoja premoženja prosilca (dolžnika) je v nasprotju z interesi, ki se zasledujejo z institutom brezplačne pravne pomoči (zagotovitev pravice do socialne države in načela enakosti), kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je (lahko) tudi odločanje o odpustu obveznosti.

Pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek osebnega stečaja po 24. členu ZBPP se s presojo pogoja za odpust obveznosti po 4. točki 399. člena ZFPPIPP presega pravni standard očitne nerazumnosti zadeve, saj tega pogoja pri odločanju o začetku odpusta obveznosti ni dolžno presojati niti sodišče, pristojno za odločanje v postopku osebnega stečaja.