To se nanaša na izvršilna dejanja, ki imajo trajnejši učinek (npr. rubež premičnin, na podlagi katerega upnik pridobi zastavno pravico,
za dolžnika pa nastane prepoved razpolaganja z zarubljenimi stvarmi - 82. do 87. člen ZIZ). Izvršilna dejanja, ki imajo samo trenutne
učinke (npr. preiskava dolžnikovega stanovanja ali obleke - 49. člen ZIZ), pa se že po naravi stvari ne morejo razveljaviti. Prav tako ne
tista, za katera zakon posebej tako določa (npr. 4. odstavek 194. člena ZIZ, ko upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini za
zavarovanje svoje terjatve).

Pravna varnost in zaupanje v delo sodišča zahtevajo, da druge osebe, ki so z izvršbo pridobile določene pravice, teh pravic ne morejo
izgubiti, če je izvršba ustavljena. S sklepom o ustavitvi izvršbe se razveljavijo vsa opravljena izvršilna dejanja, kolikor niso s tem
prizadete pridobljene pravice drugih oseb (drugi odstavek 76. člena ZIZ). Druge osebe pridobijo določene pravice v izvršilnem postopku
zlasti na podlagi prodaje premičnin ali nepremičnin. Tako po tretjem odstavku 96. člena ZIZ kupec v vsakem primeru postane lastnik
kupljenih premičnin in po 193. členu ZIZ razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine
kupcu nima vpliva na njegove pridobljene pravice.

Kadar sodišče izvršbo ustavi, razveljavi torej, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso
prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Ne razveljavi pa sklepa o izvršbi. Drugi odstavek 76. člena ZIZ govori samo o razveljavitvi
izvršilnih dejanj. Sodna odločba pa je procesno dejanje, ki ne sodi med izvršilna dejanja.

Zaradi ustavitve izvršbe torej sodišče ne sme razveljaviti tudi sklepa o izvršbi. To je tudi v skladu s splošnim procesnim pravilom,
da lahko sodišče potrdi, razveljavi ali spremeni svojo odločbo samo na podlagi pravnega sredstva, ki je določeno z zakonom. Ugovor
dolžnika proti sklepu o izvršbi je na primer pravno sredstvo, v zvezi s katerim odloča sodišče hkrati tudi o usodi svojega sklepa (54. člen
ZIZ). Možnosti, da se sklep o izvršbi razveljavi, nima, kadar nima pravnega sredstva, naperjenega proti tej odločitvi, sodišče pa po
uradni dolžnosti praviloma ne more razveljaviti odločbe, ki jo je samo izdalo. Razveljavitev in sprememba sklepa o izvršbi, kadar se
izvršba ustavi po uradni dolžnosti, niti ni potrebna, ker po mnenju teoretikov ta odločitev postane brez učinka (o tem Triva, Sudsko
izvršno pravo, 2. izdaja, 1984, poglavje 34).

Situacija, v kateri sodna odločba izgubi svojo učinkovitost, tudi kadar ni razveljavljena ali spremenjena z drugo odločbo sodišča, je
obravnavana tudi v civilnem pravdnem postopku v okviru instituta pravnomočnosti in njenih časovnih meja (tudi Triva, Gradjansko
parnično procesno pravo, 5. izd., 1983, poglavje 142/4). Specifičnost izvršilnega postopka je v tem, da sklep o izvršbi ne postane
neučinkovit zaradi dogodkov zunaj postopka, ki spreminjajo razmerja med strankama, ampak zaradi razvoja samega izvršilnega postopka.
Odločba, izdana v fazi odločanja o izvršbi, postane neučinkovita, ker je na določen način končana faza opravljanja izvršbe.

S sklepom o izvršbi se dovoli vodenje izvršbe na določen način, zato postane sklep o izvršbi neučinkovit, ko se konča izvršba, na katero
se sklep nanaša: ker je izvršilni postopek končan s poplačilom upnika, ali ker je bila izvršba ustavljena, bodisi ker upnikove
terjatve ni bilo mogoče izvršiti bodisi ker je sam umaknil predlog za izvršbo. Za tako razlago usode sklepa o izvršbi govori tudi tretji
odstavek 43. člena ZIZ, da upnik po umiku predloga lahko vloži nov predlog za izvršbo.

V obeh obravnavanih primerih, ko sodišče ustavi izvršbo, nima zakonske podlage za razveljavitev sklepa o izvršbi. V zvezi z umikom
predloga za izvršbo ZIZ v drugem odstavku 43. člena sicer govori o ustavitvi postopka. To je logično, glede na to, da je izraz ustavitev
izvršbe rezerviran samo za končanje postopka, ko se izvršba že vodi in torej ne bi bil primeren za umik predloga pred to fazo postopka.
Vendar za vprašanje, ali je treba pri tem razveljaviti sklep o izvršbi, ta terminološka razlika ni pomembna.