Izvršba na nepremičnine v primeru skupnega premoženja pridobljenega v času izvenzakonske skupnosti

Izvršbo na predmetne nepremičnine ne preprečuje ugovor dolžnika, da le-te niso njegova last, iz razloga, ker so bile pridobljene v času izvenzakonske skupnosti in ker so z notarskim postale izključna last izvenzakonske partnerice dolžnika. Za vodenje izvršbe zoper dolžnika je po prvem odstavku 168. člena ZIZ odločilno le, da je dolžnik tisti, ki je po podatkih zemljiške knjige vpisan kot lastnik nepremičnine. Nevpisana lastninska pravica izvenzakonskega partnerja in odsvojitev nepremičnine na izvenzakonskega partnerja, ki v zemljiški knjigi ni vknjižena, je v postopku odločanja o ugovoru dolžnika brez vsakršnega učinka.

Po 32. členu ZIZ je lahko predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, v kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena.

Po prvem odstavku 168. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo tudi na nepremičnine, če je lastninska pravica na nepremičnini v zemljiški knjigi vpisana na dolžnika. Po 11. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) velja domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.

V obravnavani zadevi je dolžnik v času odločanja sodišča prve stopnje bil v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik nepremičnin. Prvostopenjsko sodišče je glede na te podatke zemljiške knjige in zgoraj citirana določila utemeljeno dovolilo izvršbo na predmetne nepremičnine

Ugovor, da ima na predmetu izvršbe lastninsko pravico, ki preprečuje izvršbo lahko uveljavlja le tisti, čigar predmeti so in ne tisti, ki zatrjuje, da predmeti niso njegova last. Ugovor, da nepremičnina ni last dolžnika, lahko uveljavlja le tretji z izkazovanjem svoje pravice na nepremičnini in ne dolžnik. V konkretnem primeru, ko dolžnik zatrjuje, da je bila nepremičnina pridobljena v skupnosti z izvenzakonsko partnerico in da je bila v nadaljevanju z notarskim zapisom prenesena na izvenzakonsko partnerico, je izvenzakonska partnerica tista, ki lahko uveljavlja ta ugovor. Edino izvenzakonska partnerica je legitimirana, da zahteva, da se izvršba na predmetne nepremičnine izreče za nedopustno ob tem, da verjetno izkaže, da ima na nepremičnini lastninsko pravico. Dolžnikova zatrjevanja o nelastništvu na nepremičnini ob izkazanem vpisu lastninske pravice na predmetnih nepremičninah v zemljiški knjigi nanj, izvršbe ne preprečujejo.

Višje sodišče v Mariboru je tako s sklepom VSM sklep I Ip 120/2013, z dne 4.4.2013 odločilo, da je prvostopenjsko sodišče zaradi navedenega ugovor dolžnika pravilno kot neutemeljen zavrnilo.