Iz vašega vprašanja predvidevamo, da je vaš partner priznal očetovstvo in da zato velja za otrokovega očeta in da to vprašanje pravno ni sporno. Prav tako predvidevamo, da sprašujete predvsem, kakšne pravice vam pripadajo kot materi oziroma katere zahtevke lahko uveljavljate v imenu in za korist otroka (navajate namreč, da medsebojna premoženjska vprašanja niso sporna). Če starša ne živita skupaj, je potrebno urediti tri različna področja pravnih vprašanj, in sicer vprašanje skrbništva nad otrokom, vprašanje plačevanja preživnine in vprašanje stikov z otrokom. Spodaj vam glede vseh treh področij podajamo pojasnilo. 

Varstvo in vzgoja otrok (t.i. skrbništvo nad otrokom)

Če starša ne živita skupaj, se morata sporazumeti o varstvu in vzgoji otroka. Sporazumeta se lahko, da imata oziroma obdržita oba varstvo in vzgojo otroka (t.i. skupno skrbništvo) ali da je otrok v varstvu in vzgoji pri enem od njiju. Če se starša sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. Če se starša sporazumeta o varstvu in vzgoji otroka, lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep – s tem je potem v nekem sodnem aktu jasno določeno, komu pripada skrbništvo nad otrokom. Če pa se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o varstvu in vzgoji otroka, odloči o tem, komu pripada varstvo in vzgoja otrok sodišče na zahtevo enega ali obeh staršev. Preden sodišče odloči, mora glede otrokove koristi pridobiti mnenje centra za socialno delo. Iz tega izhaja, da je predhoden postopek za sklenitev ustreznega sporazuma pred centrom za socialno delo nujen.

Preživljanja otroka (t.i. plačevanje preživnine)

Če starša ne živita skupaj, se morata sporazumeti o preživljanju otroka. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o preživljanju, odloči o tem sodišče na zahtevo enega ali obeh staršev. 

Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (višja kot je plača zavezanca, višja preživnina se določi). Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. Pri tem mora preživnina zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Višina je odvisna od vsakega konkretnega primera in zato ni mogoče enoznačno povedati, kakšno višino preživnine lahko pričakujete (na višini preživnine namreč vpliva tako dohodek partnerja kot tudi potrebe otroka).

Če se starša sporazumeta o preživnini, lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino. Sodišče lahko potem na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Preživnina se nato uskladi enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Uskladitev se opravi v mesecu marcu, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin od meseca, od katerega je bila preživnina nazadnje določena oziroma usklajena. Količnik uskladitve preživnin objavi ministrstvo. Sodno poravnavo oziroma pravnomočno sodno odločbo je sodišče zato dolžno poslati pristojnemu centru za socialno delo, ki nato pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine.

Podatek o tem, kakšna je preživnina, je lahko zgolj približen, saj je višina različna v vsakem primeru posebej. Velja neko nenapisano pravilo, da preživnina znaša cca. 20% neto plače. Preživnina se potem lahko tudi spreminja (če se npr. povečajo ali zmanjšajo potrebe otroka). Vsekakor pa naj bi bila preživnina takšna, da otroku omogoča enak nivo življenja, kot če bi živel z obema staršema. Dejstvo, da oče dela v tujini, ne vpliva na vprašanje, katero pravo se uporablja. Pri določitvi višine preživnine se upošteva slovensko pravo. 

Je partner dolžan plačevati tudi za partnerico, če sama ni v delovnem razmerju?

Preživljanje partnerke pride v poštev, če lahko govorimo o tem, da med njima obstaja zakonska skupnost (da torej živita kot mož in žena). V tem primeru je partner dolžan svojo partnerko preživljati, če ta brez svoje krivde ne more pridobiti dohodka. Prav tako je partnerka upravičena do preživljanja tudi v primeru, če pride do prenehanja zunajzakonske skupnosti. Vendar v tem primeru dolžnost preživljanja velja le dokler si partnerka ne ustvari življenjske skupnosti z drugim moškim. 

Opozarjam, da dolžnost preživljanja velja le, če partnerka brez svoje krivde ne more pridobiti dohodka. Prav tako opozarjam, da ima preživljanje otroka prednost pred preživljanjem partnerke, zaradi česar se v postopku najprej določi višina preživnine za otroka in šele nato višina preživnine za partnerko. Določitev preživnine za partnerko je povsem drug postopek in bi bilo potrebno v primeru, da partner ne bi prostovoljno pristal na plačevanje preživnine, zoper njega vložiti posebno tožbo. V postopku se presoja vprašanje, zakaj partnerka ni sposobna pridobivati dohodka (če npr. zavrača opravljanje dela, potem do preživljanja ne more biti upravičena).

Stiki z otrokom

Otrok ima pravico do stikov z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. Tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji mora stike omogočati. Prizadevati si mora za ustrezen odnos otroka do stikov z drugim od staršev. Tisti od staršev, ki izvršuje stike, pa mora opustiti vse, kar otežuje varstvo in vzgojo otroka. Če se starša sporazumeta o stikih, lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep – v tem primeru je v nekem sodnem aktu jasno določeno, kakšni so stiki (npr. ob točno določenih dnevih, za točno določene počitnice,...). Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o stikih, odloči o tem sodišče na zahtevo enega ali obeh staršev. Sodišče o tem odloča v nepravdnem postopku, razen kadar odloča o stikih skupaj s spori o varstvu in vzgoji otrok (tožba zaradi spora glede skrbništva nad otrokom). Takrat se namreč hkrati odloči o skrbništvu in o stikih z otroci. Predlogu oziroma zahtevi za ureditev stikov mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti o stikih.



Iz navedenega izhaja, da ima otrok ustrezne zahtevke tudi do starša, ki z njim ne živi v skupnem gospodinjstvu. Predlagamo vam, da se za začetek obrnete na pristojen center za socialno delo in z njegovo pomočjo dosežete ustrezne sporazume o skrbništvu nad otrokom ter sporazum o stikih in plačevanju preživnine. Takšen postopek lahko vodite brez odvetnika. Če bi se izkazalo, da oče otroka ni pripravljen na sklenitev nobenega sporazuma, boste morali zahtevke uveljavljati pred pristojnim sodiščem. V tem primeru vam svetujemo, da se za svetovanje v postopku obrnete na odvetnika.