Zakon določa, da  je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze  njuno skupno premoženje, premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. Tudi premoženje, ki ga eden izmed zakoncev pridobi tekom trajanja zakonske zveze npr. z darilom (ne z delom!!!) je njegovo posebno premoženje in ne sodi v skupno premoženje.

Pomembno je tudi zakonsko določilo, da za obveznosti, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, in za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine, odgovarjata zakonca nerazdelno tako s skupnim kakor tudi s svojim posebnim premoženjem.
Zakonec ima pravico terjati od drugega zakonca povračilo tega, kar je ob poravnavi dolga, ki bremeni oba zakonca, plačal več, kot znaša njegov del dolga.

Glede na podatke, ki ste jih navedli v vašem vprašanju poslanem po e-mailu sodi v skupno premoženje vas in vašega moža:

 - dva vozila in oprema v stanovanju;

- in pa oba kredita, tako vaš kredit kot kredit vašega moža, če sta bila najeta za tekoče potrebe družine ali če sta nastala v zvezi s skupnim premoženjem zakoncev;

V skupno premoženje obeh zakoncev tako ne sodi stanovanje in kmetijska zemljišča last moža, kar je podedoval po svoji materi, niti hiša v kateri trenutno živita oba zakonca, saj je hiša v lasti ženinih staršev. Glede denarja za menjavo oken pa je potrebno povedati, da sama okna prav tako ne sodijo v skupno premoženje zakoncev, saj so vgrajena v nepremičnino, katere lastnika sta ženina starša. Lahko pa bi mož in žena ob razvezi zakonske zveze od obeh ženinih staršev, če sta se strinjala z menjavo oken, zahtevala povračilo stroškov za menjavo oken, če je šlo za potrebna vlaganja, ki ohranjajo oziroma povečujejo vrednost nepremičnine, s tem da gre tukaj izključno za denarni zahtevek in ne za uveljavljanje lastninske pravice na oknih.

Skupno premoženje zakoncev se razdeli, če zakonska zveza preneha ali se razveljavi.
V času trajanja zakonske zveze se skupno premoženje lahko razdeli po sporazumu ali na zahtevo enega ali drugega zakonca.

Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju.

V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upošteva sodišče ne le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot na primer pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.

Zakonca se lahko sama sporazumeta o višini deležev na skupnem premoženju ali pa zahtevata, da določi sodišče ta delež.

Po ugotovitvi deležev na skupnem premoženju, se to na predlog zakoncev razdeli po pravilih, ki veljajo za delitev solastnine.

Ob delitvi skupnega premoženja se zakoncu na njegovo zahtevo na račun njegovega deleža dodeli predvsem tisti predmeti, ki so namenjeni za opravljanje njegove obrti ali poklica in mu omogočajo pridobivanje osebnega dohodka ter predmeti, namenjeni izključno njegovi osebni rabi.

Za konkretni primer to pomeni, da se naprej ugotovijo deleži obeh zakoncev na skupnem premoženju, ki je bilo ustvarjeno v času trajanja zakonske zveze. Če zakonca ne dokažeta drugače imata na skupnem premoženju enaka deleža, vsak torej 1/2. To pomeni, da imata zakonca na vseh stvareh, ki sodijo v skupno premoženje (bodisi da gre za premične stvari ali nepremične stvari) solastniški delež v višini idealne 1/2, kar pa ne pomeni, da se vsaka stvar razdeli na dve polovici, ampak se vsakemu izmed zakoncev na račun njegovega deleža v izključno last dodele predvsem tisti predmeti, kot navedeno že zgoraj, ki so namenjeni za opravljanje njegove obrti ali poklica in mu omogočajo pridobivanje osebnega dohodka ter predmeti, namenjeni izključno njegovi osebni rabi (pribor za osebno higieno, ipd).

Ko se ugotovita deleža obeh zakoncev na skupnem premoženju (zakonska domneva je, da imata oba enak, to je 1/2 delež na skupnem premoženju), pa med njima ni soglasja, kako naj se razdelijo predmeti, ki sodijo v skupno premoženje, se na predlog enega izmed zakoncev na podlagi določil Zakona o nepravdnem postopku, opravi delitev stvari, ki sodijo v skupno premoženje.

V postopku za delitev skupnega premoženja sodišče odloči kateremu izmed udeležencev se dodelijo posamezne stvari, ki spadajo v skupno premoženje.
O tem odloči sodišče glede na potrebe udeležencev in glede na njihove upravičene interese na posameznih stvareh, kot izhajajo iz zakona ali iz namena posameznih stvari.

Za delitev stvari, ki sodijo v skupno premoženje zakoncev, se smiselno uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku in Stvarno pravnega zakonika, ki urejajo delitev solastnine.

Zakonca, ki sta se razvezala najprej sporazumno določita način delitve stvari. Za pridobitev lastninske pravice se smiselno uporabljajo določila, ki urejajo pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom.

Če se bivša zakonca ne moreta sporazumeti, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da bivša zakonca dobita v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes.

Sodišče lahko odloži delitev za največ tri leta, če kdo od bivših zakoncev izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes zakonca, ki predlaga delitev.

Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev).

Na predlog enega izmed bivših zakoncev lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripade stvar v celoti njemu, če izplača drugega zakonca tako, da mu plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Če to predlagata oba bivša zakonca, ima prednost tisti zakonec, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe zakoncev.

Bivši zakonec, ki je po prejšnjem odstavku dobil stvar, pridobi lastninsko pravico na stvari s pravnomočnostjo odločbe sodišča. Drugemu zakoncu mora izplačati njegov delež najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti odločbe do dneva plačila. Drugi zakonec ima do celotnega poplačila na stvari zakonito zastavno pravico.

Glede ocenitve vrednosti stvari pa je potrebno povedati, da pri cenitvi vrednosti nepremičnine sodišče vedno (razen če so stranke soglasne glede vrednosti nepremičnine) angažira stalnega sodnega izvedenca za cenitev nepremičnin, ki poda glede tega svoje strokovno mnenje. Glede cenitve premičnih stvari, pa je največkrat tako, da jih sodišče, če gre za manj vredne stvari, samo oceni, glede na njihovo obrabo oziroma starost ter ob upoštevanju amortizacije. Če pa gre za bolj vredne premične stvari ali pa za premične stvari, ki si težko prodajo na trgu,  pa sodišče lahko angažira pooblaščenega cenilca.

Seveda lahko stranka takšni vrednosti sodišča ugovarja, s tem da predloži strokovno mnenje pooblaščenega cenilca. Pomanjkanje računa za določeno premično stvar ne vpliva na samo vrednost takšne stvari v času delitve.

	Pravno pojasnilo pripravil: Vinko Berginc, univ. dipl. prav. 090 30 60 1,99 €/min* | 07.00–22.00 ure