Nujni dediči imajo pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati; ta del zapuščine je nujni delež.
tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu. Z ostankom zapuščine lahko oporočitelj razpolaga po svoji volji; ta del zapuščine je
.
Kaj spada v zapuščino
Najprej je treba popisati in oceniti vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi tisto, s katerim je razpolagal z oporoko, in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive. Od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, se
odbijejo zapustnikovi dolgovi,
stroški za popis in ocenitev zapuščine in
stroški za zapustnikov pogreb.
Tako dobljenemu ostanku se
doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju
prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež. Temu se doda
vrednost daril, ki jih je zapustnik
v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki
niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril.
Darilo se oceni
po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi.
Prikrajšanje nujnega deleža
Če je prikrajšan nujni delež, se
najprej zmanjšajo oporočna razpolaganja; če nujni delež s tem še ni krit, se vračajo
tudi darila.
Oporočna razpolaganja se zmanjšajo
v enakem razmerju,
darila pa se vračajo od zadnjega darila
v obrnjenem vrstnem redu, kakor so bila dana. Darila se vračajo
le v tolikšnem obsegu, kot je potrebno, da se prikrajšanje nujnega deleža odpravi. Istočasno dana darila se vračajo sorazmerno.
Rok za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril
Zmanjšanje oporočnih razpolaganj se lahko zahteva
v treh letih od razglasitve oporoke, vrnitev daril pa
v treh letih od zapustnikove smrti oziroma od dneva, ko je postala pravnomočna odločba o njegovi razglasitvi za mrtvega oziroma odločba, s katero se ugotavlja njegova smrt.
Ločitev zapuščine v korist upnikov
Namen instituta ločitve zapuščine je
varstvo zapustnikovih upnikov pred upniki prezadolženega dediča.
Zapustnikovi upniki lahko zahtevajo
v treh mesecih od uvedbe dedovanja, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja. V tem primeru
dedič ne more razpolagati s stvarmi in pravicami iz zapuščine; prav tako se njegovi upniki ne morejo iz njih poplačati, dokler se ne poplačajo upniki, ki so zahtevali ločitev. Zahteva za ločitev zapuščine od dedičevega premoženja se lahko nanaša samo na
ločitev celotne zapuščine in ne njenih posameznih delov
Zapustnikovi upniki, ki so zahtevali tako ločitev, lahko zahtevajo plačilo svojih terjatev samo iz zapuščinskega premoženja.
Vinko Berginc 
Janez Jeromel 
Dejan Barl 
Ivo Tratnik 
ZASEDEN
NA VOLJO